Lambertova vrsta
Lambertova vŕsta [lámbertova ~] je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil neskončna vrsta oblike:
Imenuje se po švicarskem matematiku, fiziku, astronomu in filozofu Johannu Heinrichu Lambertu. Lahko se strne formalno z razvojem imenovalca:
kjer so koeficienti nove vrste dani z Dirichletovo konvolucijo koeficientov s konstantno funkcijo :
Ta vrsta se lahko obrne z Möbiusovo inverzno formulo in je zgled Möbiusove transformacije.
Zgledi
[uredi | uredi kodo]Ker je zadnja vsota tipična vsota teorije števil, bodo skoraj vse naravne multiplikativne funkcije eksaktno seštevljive pri uporabi v Lambertovi vrsti. Tako je na primer:
kjer je funkcija števila pozitivnih deliteljev števila .
Za funkcije deliteljev višjega reda je:
kjer je poljubno kompleksno število,
pa je funkcija deliteljev.
Lambertovo vrsto v kateri so koeficienti trigonometrične funkcije, na primer , se lahko izračuna z različnimi kombinacijami logaritemskega odvoda Jacobijevih funkcij ϑ.
Druge Lambertove vrste so tudi za Möbiusovo funkcijo :
Za Eulerjevo funkcijo :
Za Liouvillovo funkcijo :
kjer je vsota na levi podobna Ramanudžanovi funkciji ϑ.
Sorodno za alternirajočo vrsto oblike:
kjer je število predstavitev v obliki , kjer sta in racionalni celi števili. Obakrat je Jacobijeva eliptična funkcija izražena kot funkcija ϑ.
Alternativna oblika
[uredi | uredi kodo]Če se zamenja spremenljivka , se dobi druga običajna oblika za Lambertovo vrsto:
kjer so koeficienti dani z:
enako kot prej. Primeri Lambertovih vrst v tej obliki z se pojavljajo za Riemannovo funkcijo za vrednosti lihih celih števil. Za podrobnosti glej konstanta zeta.
Trenutna raba
[uredi | uredi kodo]Viri navajajo Lambertovo vrsto za različne vrste vsot. Ker je na primer funkcija polilogaritma, se lahko vsaka vsota oblike:
obravnava kot Lambertova vrsta, pri čemer so parametri ustrezno omejeni. Tako se lahko:
za vse kompleksne , ki ne ležijo na enotski krožnici, obravnava kot enakost Lambertove vrste. Enakost sledi neposredno iz nekaterih enakosti, ki jih je objavil Ramanudžan. Zelo temeljite raziskave Ramanudžanovega dela se lahko najdejo v Berndtovem delu.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Apostol, Tom Mike (2010), Introduction to analytic number theory, Undergraduate Texts in Mathematics, New York: Springer-Verlag, COBISS 18018312, ISBN 978-1-4419-2805-4, MR 0434929, Zbl 0335.10001
- Berry, Michael Victor (2010), Functions of Number Theory, Cambridge University Press, str. 637–641, ISBN 978-0-521-19225-5
- Lambert, Johann Heinrich, Opera Mathematica, 1–2 , O. Füssli (1946–1948)
- Lambert, Preston A. (1904). »Expansions of algebraic functions at singular points«. Proc. Am. Philos. Soc. Zv. 43, št. 176. str. 164–172. JSTOR 983503.
- Voitsekhovskii, M. I. (2001), »Lambert series«, v Hazewinkel, Michiel, (ur.), Encyclopedia of Mathematics, Springer, ISBN 978-1-55608-010-4
{{citation}}
: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Weisstein, Eric Wolfgang. »Lambert Series«. MathWorld.
- Lambert series na PlanetMath (angleško)